7. nov 2022

V torek, 8. novembra, velenjski muzealci pripravljajo strokovno vodstvo po gostujoči razstavi Zlata doba Plečnikove arhitekture. V četrtek, 10. novembra, Muzej Velenje vabi na odprtje osrednje jubilejne razstave ob 65. obletnici delovanja.

Jutri, 8. novembra, velenjski muzealci ob 17. uri na Velenjskem gradu pripravljajo brezplačno strokovno vodstvo po gostujoči razstavi Slovenskega etnografskega muzeja Zlata doba Plečnikove arhitekture.

Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Slovenski etnografski muzej postavil na ogled izbor fotografij Plečnikovih arhitekturnih mojstrovin, ki jih je ustvaril po Sloveniji. Gre za izjemno fotografsko gradivo treh fotografov, treh Plečnikovih sodobnikov - Petra Nagliča, Vekoslava Kramariča in Antona Šušteršiča - ki ga danes hrani dokumentacija SEM. Gradivo na razstavi je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu. Posebnost razstave je tudi to, da so bile fotografije posebej za razstavo razvite po klasičnem postopku iz negativov na steklu in filmu. Avtorja razstave sta kustosa Slovenskega etnografskega muzeja Miha Špiček in Blaž Verbič.

V četrtek, 10. novembra, Muzej Velenje ob 18. uri vabi na odprtje občasne razstave z naslovom Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad! Gre za osrednjo razstavo, ki so jo pripravili ob letošnji 65. obletnici delovanja muzeja. V grajski rondeli bo obiskovalce pričakala pregledna razstava, ki bo popeljala od začetkov delovanja muzeja kot Muzeja slovenskih premogovnikov preko njegovih ključnih vsebinskih prelomnic vse do predstavitve zanimivih predmetov, ki jih hranijo v muzejskem depoju in do zdaj še niso ugledali luči muzejske razstave. Pod razstavo so se podpisali kustosi Muzeja Velenje: Miran Aplinc, Barbara Drev (koordiniranje projekta in oblikovanje razstave), Andželina Jukič, Damijan Kljajić, Mateja Medved, Vinko Mihelak, Mateja Murkovič, Špela Regulj, Tanja Verboten. Na odprtju bo nastopil Rudarski oktet Velenje. Razstava bo na ogled do konca poletja leta 2023, v njenem spremljevalnem programu načrtujejo raznolike dogodke tako za otroke kot tudi odrasle.

Pred 65 leti so se v novo nastajajočem mestu Velenje že zavedali pomena ohranjanja kulturne dediščine. Naša preteklost, kultura, predmeti, zgodbe in spomini so tisti, ki nam lepšajo in izboljšujejo vsakdanjik, a hkrati nam pomagajo na prihodnje rodove prenašati pomembna znanja, vedenja in izkušnje, ki so jih ljudje pogosto pridobili na ne vedno najlažji način.
Nov muzej je svoje prostore dobil v najstarejši primerno ohranjeni stavbi v dolini, na Velenjskem gradu, ki je bil najprej potreben temeljite prenove. Na ta način so tudi simbolično združili bogato preteklost doline s sodobnostjo, z industrijo, ki je omogočila hiter razvoj prej neposeljenega dela dolinskega dna.
Prebivalci doline so muzej kmalu vzeli za svojega. Tako se je med knapi pogosto slišal stavek: »Lejga kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«. Na ta način se je širilo zavedanje, da so predmeti premične kulturne dediščine pomembni in da jih je treba ohranjati in ne zavreči.
V muzeju so od nekdaj dajali velik pomen povezovanju – z različnimi strokovnimi ustanovami, s podjetji, z javnimi zavodi, društvi, posamezniki … in tega, da smo samo s povezovanjem lahko še boljši, se zavedamo tudi danes.
Muzej Velenje danes s svojimi številnimi enotami, raznovrstnimi zbirkami, ki spadajo na različna strokovna področja in v različna časovna obdobja, ter s strokovno podkovanimi sodelavci, ki v muzeju pogosto uporabljajo tudi svoja znanja z drugih interesnih področij, zagotovo presega meje muzeja lokalnega pomena. Najponosnejši pa smo, ko muzejske prostore zadovoljni in z nasmehom na obrazu zapuščajo obiskovalci vseh starostnih skupin. (Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje v uvodniku razstave)

Muzej Velenje vabi, da njihovo 65-letnico praznujete skupaj!


----
Vir: Muzej Velenje