Odgovor

Kdo je primeren darovalec?

Najprimernejši darovalec je brat ali sestra, saj se njune podedovane lastnosti, imenovane tkivni antigeni HLA, lahko tudi do potankosti ujemata. Žal takšno skladnost darovalca z družinskimi člani najdejo le pri 25 odstotkih bolnikov, ta odstotek pa bil večji, če bi bilo v družinah več otrok. Med ljudmi, ki niso sorodniki, najdejo ustrezno ujemanje med dvema posameznikoma šele, ko pregledajo nekaj tisoč oseb.
Zaradi raznolikosti tkivnih antigenov HLA, njihove različne zastopanosti v različnih skupinah prebivalstva in raznovrstnosti njihovih kombinacij je verjetnost, da bodo med ljudmi, ki niso v sorodu, našli tkivno skladnega darovalca, marsikdaj podobna iskanju igle v kopici sena, se je slikovito izrazil dr. Matjaž Jeras, mag. farm., v. d. direktorja Centra za tipizacijo tkiv na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Odvisna je namreč od tega, kako pogosto kombinacijo antigenov je posamezni bolnik podedoval od staršev in od števila darovalcev, ki so na voljo, torej od velikosti registra. Ti pa ne nastanejo čez noč.

V registru tudi Slovenija

Zaradi majhne možnosti, da bi našli primernega darovalca, strokovnjaki iz različnih držav združujejo sezname svojih dajalcev v svetovni register in med seboj sodelujejo. Od leta 1992 v tej mednarodni mreži nesorodnih darovalcev kostnega mozga kot polnopravna članica sodeluje tudi Slovenija Donor.

Postopek

Darovalec pa ne more biti vsak; to so lahko samo zdrave osebe med 18. in 55. letom. Z odvzemom krvi jim določijo tako imenovane antigene HLA in jih vključijo v anonimen register. Pred odvzemom krvi za tipizacijo prostovoljce povabijo na predavanje, kjer dobijo vse potrebne informacije o postopku. Vsak darovalec izpolni podroben zdravstveni vprašalnik o svoji zdravstveni preteklosti, po pogovoru z zdravnikom pa podpiše še pristopno izjavo. Šele nato mu odvzamejo vzorec krvi za nadaljnjo tipizacijo. Darovalec si lahko premisli vse do zadnje pisne privolitve tik pred presaditvijo.

Tipizacija antigenov HLA je zelo zapleten in strokovno zahteven postopek. Ko ugotovijo, da ima bolnik ustreznega darovalca, sledi natančnejša tipizacija; ko na temelju nadaljnjih testov ugotovijo, da sta darovalec in bolnik identična, sledi postopek presaditve.

Odvzem na dva načina

Znana sta dva načina odvzema kostnega mozga. Prvi, klasičen, ki poteka v splošni ali lokalni anesteziji, med katero darovalcu s posebno sterilno iglo iz ploščate medenične kosti na več mestih odvzamejo od dva do tri odstotke kostnega mozga, ki je po videzu podoben krvi. Pod vplivom anestezije darovalec ne čuti bolečine, ko se prebudi iz narkoze, pa utegne občutiti bolečino na mestu vboda. Iz bolnišnice ga odpustijo drugi ali tretji dan po posegu. Razen zelo majhne možnosti zapletov pri anesteziji in okužbe na mestu odvzema tveganja tako rekoč ni.
Pri drugem, sodobnejšem in pogostejšem postopku afereze pridobivajo krvotvorne matične celice iz darovalčeve vene oziroma periferne krvi, preostale sestavine pa vrnejo v žilo. Postopek traja nekaj ur, od štiri do pet dni prej pa darovalec pod zdravniškim nadzorom prejema injekcije zdravila, ki povečajo število matičnih krvotvornih celic v krvi. To spremljajo stranski učinki, kot so glavobol, bolečine v mišicah in kosteh in slabost, ki pa izginejo v enem do dveh dneh po prejemu odmerka zdravila.
Darovalčev kostni mozeg se v celoti obnovi v treh do štirih tednih.Kam se prijaviti, če želite postati darovalec?

Tisti, ki se odločijo za darovanje kostnega mozga, se lahko prijavijo na Centru za tipizacijo tkiv, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Center deluje na Šlajmerjevi 6 v Ljubljani, tel. (01) 230 23 13 in 543 82 20.