Odgovor

Nič se ne bi zgodilo, menjalo bi se v novo valuto tako kot se je tolar v evro, ali dinar v tolar,ali marka v evro. Vprašanje pa je, kako hitro bi se to zgodilo in v kakšnem razmerju, kar bi vplivalo na kupno moč denarja (ali bi v novi valuti lahko kupil enako število hlebcev kruha, kot jih lahko kupiš danes za privarčevane evre). Glade na trenutne razmere v svetu in pri nas, bi kupna moč ne bila enaka.
Evro kakor tudi druge denarne valute v svetu nimajo realnega pokritja, zato tudi ne izpolnjujejo ene izmed treh funkcij denarja, niso hranilci vrednosti. Dokaz zato so kar naprej spreminjajoče se cene. Če bi denar bil hranilec vrednosti, potem bi za 100 evrov dobili vedno enako košarico produktov, ne pa vedno manj ( pred desetimi leti si za 24.000 SIT preživel cel mesec, danes pa z 100 evri komaj teden). Včasih je bil denar vezan na zlato in si ga lahko vedno zamenjal za določeno količino zlata, denar je imel kritje. Današnji denar pa je brez kritja, temelji na zakonskih določilih in obljubah, zato ga lahko centralne banke tako veselo tiskajo. V propad evra osebno ne verjamem, večjo nevarnost kot to vidim propad oz. stečaj katere izmed bank v prihodnosti. Vse banke te krize ne bodo preživele. Res je, da za bančne vloge do določene vsote garantira država, kvaliteta te garancije pa je odvisna od trenutnega stanja države ( ali ima rezerve ali je zadolžena). V teh časih je najbolj modra odločitev, razpršitev premoženja v skladu z željami in cilji posameznika, v prihodnjih petih do desetih let. V tem času pa postopen prenos premoženja katero postaja precenjeno v podcenjeno. Zakaj osebno ne verjamem v propad evra ne bom razlagal, ker bi odgovor postal predolg.

Lepo pozdravljeni!