Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 412

Velenje.com : StrokovnjakDragica Polak : Odgovor


Dragica Polak
Življenjska svetovalka

 


Zmeden,
22.8.2014 Crt

Pozdravljeni, imam 20 let in mislim, da imam kar nekaj težav že od zgodnjega otroštva. Do zdaj nisem zbral poguma, da bi poiskal pomoč. Imam težave z vpostavljanjem odnosov z ljudmi in vedno sem imel občutek da so ostali bolj samozavestni, stabilni in da vedo kaj želijo v življenju. Imel sem občutke izgubljenosti in zmede. Te občutke sem vedno zadrževal v sebi in jih nisem delil s svojo družino, ker nisem niti vedel kako naj to svoje stanje opišem in jih nisem želel obremenjevati. Posledica tega je bila, da sem se zaprl vase in veliko časa preživel za računalnikom. Pred kratkim sem se odločil, da bi s tem prenehal in vse sem povedal svoji družini. Ta me sicer razume in se tudi zaradi mene obremenjuje, kar mi včasih vzbuja občutke krivice. Imam občutek praznine in počutim se apatično imam težave s koncentracijo, slabo spim, in kot da telo ni moje. Moja starša sta sicer zelo ljubeča in razumevajoča, še posebej sem zelo navezen na svojo mamo. Zaradi vseh teh občutkov se zelo obremenjujem kakšno bo moje življenje kasneje. Včasih se sprašujem ,če sem sebičen in mislim samo nase, ves čas skušam ugotoviti kako se drugi ljudje počutijo in če mi kaj manjka. Sicer mi starši zagotavljajo, da je z menoj vse v redu in da sem preveč občutljiv,jaz pa v to nisem siguren. Ko sem bil zelo majhen, sem vedno držal s starši, zaradi vse te zmede in imel neke neprijetne občutke in neutemeljene strahove. Včasih se sprašujem, da bi me starši morali bolj spodbujati k osamosvojitvi, vendar ne vem, če bi to imelo pozitiven učinek, ali naredilo še večjo škodo. Ne vem kaj bi bilo lahko narobe z menoj, sprašujem se ali sem brezčuten človek, čeprav nisem nikomur nič slabega naredil, ali so vse te dileme in občutki normalni. Nikakor se ne morem pomiriti in se sprehajam gor in dol po sobi. Ponavljal sem tudi prvi letnik in se veliko obremenjeval s tem. Imam občutek prazne glave in sem dokaj nervozen. Ali ima kdo kakšno idejo kaj je z menoj in kaj naj storim? Marko


Odgovor


Pozdravljeni,vsekakor veliko prinesemo s seboj na svet,veliko,veliko težav si pa nakopljemo v zgodnjem otroštvu,sicer nezavedno pa vseeno.Po napisanem se prav to tudi vam dogaja.Ker želite nasvet vam priporočam;prvo kot prvo poskusite oprostiti vsem,ki so vas v otroštvu prizadeli,s tem boste pridobil samozavest in tudi občutek manjvrednosti se bo zmanjšal.Težave s koncentracijo so povezane z ukvarjanjem sam z seboj.Vaš um ima oblast nad vami,moralo bi biti pa ravno obratno.Glede navezanosti bom pa rekla takole;kljub temu,da ste zelo navezan na svojo mamo v globino poglejte vajin odnos,kajti tukaj notri je srž vašega problema.Preberite kakšno knjigo o samozavesti,samospoštovanju ali kako se imeti rad.Nič ne bi bilo narobe tudi,če si poiščete kakšnega sogovornika,s pomočjo katerega bi lažje počasi prebrodil svoje težave.
Imejte se rad in spoštujte se takega kot ste.
Dragica

 

<< Nazaj na spisek vprašanj 

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]