Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 653

Velenje.com : Lokalne novice : Novica




Mastodont se je vrnil na Velenjski grad


13. sep 2021

V četrtek, 16. septembra, Muzej Velenje ob 18. uri na Velenjskem gradu odpira prenovljeno in dopolnjeno stalno razstavo Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti.

Ena največjih premogovih kadunj na svetu je dokaz, da je bila Šaleška dolina v pradavnini bogato poraščena. Posledice izkopavanja premoga pa so pokazale, da je bila tudi naseljena.
Med saniranjem ugreznin na območju Škal pri Velenju, kjer je v začetku 50. let prejšnjega stoletja začelo nastajati prvo od danes treh šaleških jezer, je voznik buldožerja Štefan Borovnik 1. avgusta leta 1964 prvič opazil nenavadne kosti v zemlji. V naslednjih dveh mesecih so delavci še trikrat zadeli ob kosti in vodstvo velenjskega premogovnika je o nenavadnih najdbah obvestilo strokovne institucije v Ljubljani, ki so ugotovile, da gre za izjemno odkritje.

Sistematično izkopavanje ostankov treh osebkov, predstavnikov dveh vrst fosilnih trobčarjev, so prevzeli strokovnjaki z Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani Katica Drobne, Majda Prestor, Vida Pohar in Janez Pohar, prepariranje najdb pa so opravili konservatorji Narodnega muzeja v Ljubljani. Znanstveno jih je obdelal akademik dr. Ivan Rakovec. Fosilne ostanke cvetnega prahu iz najdišč je določil dr. Alojz Šircelj in tako predstavil rastlinsko odejo v Šaleški dolini pred približno tremi milijoni let.

Fosilni ostanki iz Škal pri Velenju nam razkrivajo, da sta pred približno tremi milijoni let na območju današnje Šaleške doline živeli dve vrsti trobčarjev: Borsonov ali evrazijski mastodont (Mammut borsoni) in arvernski anankus (Anancus arvernensis). Obe vrsti izumrlih trobčarjev so našli na številnih evropskih najdiščih, povsod pa so ostanki Borsonovih mastodontov neprimerno redkejši kot ostanki anankusov. Borsonov mastodont je eden največjih kopenskih sesalcev vseh časov. Plečna višina povprečnih samcev naj bi znašala dobre 4 metre, teža pa kar 16 ton. V Sloveniji je bil Borsonov mastodont do zdaj najden le v Škalah. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu.

Zbirko Mastodonti je takratni Muzej slovenskih premogovnikov, danes Muzej Velenje, predstavil leta 1969 na Velenjskem gradu v prostorih nekdanje konjušnice. Razstavo je zasnoval direktor prirodoslovnega muzeja dr. Anton Polenec. Kustos Prirodoslovnega muzeja Franc Cimerman je zbral in za razstavo pripravil dokumentacijsko gradivo. Paleontološko najdbo ostankov dveh vrst mastodontov, daljnih sorodnikov današnjega slona, je dopolnjevala razstavna plastika mastodonta v naravni velikosti, ki jo je iz poliestrske mase izdelala akademska kiparka Dora Novšak. Impresivno stensko platno za ozadje postavitve je v oljni tehniki poslikal Tomaž Perko in upodobil Šaleško dolino v začetku ledene dobe. Za oblikovno in arhitekturno podobo razstave pa je poskrbel arhitekt Marjan Loboda.

Da bi razstavno gradivo aktualizirali in dopolnili prezentacijo zbirke, so se sodelavci Muzeja Velenje v sodelovanju s strokovnjaki lotili temeljite posodobitve. Dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU je ponovno proučila najdbo in s sintezo novih znanstvenih dognanj o fosilnih trobčarjih pripravila besedilo za razstavo. Dele okostja je restavriral Stojan Kneževič iz Muzeja Velenje ob strokovni pomoči Boruta Tometa iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Časovni trak evolucije je zasnovala kustosinja razstave Tanja Verboten, pri tem ji je pomagal in ga tudi ilustriral akademski slikar Stojan Knežević, strokovno pa pregledal dr. Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Simulacijo prazgodovinskega gozda sta ustvarila Simon Ogrizek z rastlinsko dekoracijo in Pina Špegel z zvočno kuliso, ponovno pa so uporabili restavrirano maketo Dore Novšak in sliko pokrajine Tomaža Perka. Arhitekta Bojan Pavšek in Ana Glinšek sta se lotila prenove postavitve.

Sedaj stara grajska konjušnica vabi na sprehod po prazgodovini in ponovno srečanje z izumrlim trobčarjem. Ogled prenovljene in dopolnjene zbirke je pustolovščina v dobi mastodontov.
Deli okostja so predstavljeni v vgradnih vitrinah. Za platnom, ki je na prvotni postavitvi poustvarjalo krajinski ambient za maketo mastodonta, sta arhitekta odkrila skriti prostor in ga s pridom izkoristila. S pregrado med osrednjim in stranskim prostorom razstavišča sta dosegla stopnjevanje pričakovanja pred vstopom v prazgodovinski gozd, simuliran s kombinacijo naravnih in umetnih materialov ter stenske grafike in opremljen s svetlobnimi in zvočnimi efekti, v katerega je umeščena restavrirana maketa mastodonta v naravni velikosti, postavljena pred ponovno uporabljeno platno s prvotne scene.

V središču osrednjega razstavnega prostora stoji kovinska instalacija s panojskimi vsebinami o fosilnih trobčarji, maketama mastodontov in tipljivimi razstavnimi eksponati. Po pregradni steni se vije časovni trak evolucije, opremljen z unikatnimi ilustracijami rastlin in živali. Kukala pa odpirajo pogled v skrite kotičke grajske rondele, v katerih so razstavljene fotografije izkopavanja šaleških mastodontov. Tako obiskovalci dobijo širok in obenem podroben vpogled v preteklost ter doživijo kanček raziskovalne pustolovščine v dobi mastodontov. Na dvorišču pred grajsko konjušnico pa razstavo Mastodonti dopolnjujejo interaktivne vsebine, namenjene predvsem otrokom.

Na Velenjskem gradu se vam od 16. septembra dalje ponuja priložnost, da mastodonte spoznate od silhuete do kosti. Vabljeni na sprehod po prazgodovinskem gozdu, ki vas bo vrnil tri milijone let v zgodovino.


----
Vir: Muzej Velenje


-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]