Odgovor

Spoštovani!

Težave z vašim sinom niso tako enostavne, da bi jih rešil en sam obisk pri psihologu, socialni delavki...
Osebno sem proti zastraševalnim metodam s policijo (češ, naj sam odgovarja, saj ga bo negativna izkušnja in strah najbolj izučila)saj na ta način zelo trpi njegova samozavest in se njegova samopodoba še zniža, kar pa ga spet, morda celo še bolj, vodi v negativne oblike samodokazovanja. Takšen način prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja in zagovarjanja je primeren res za tiste mladostnike, ki so zabredli že precej globoko in počnejo različne grdobije iz gole objestnosti.

Iz vašega opisa pa sklepam, da ima vaš sin težave s samopodobo, verjetno ga je tudi ločitev prizadela...in s krajami morda skuša na nek način opozarjati nase, doseči, da se ukvarjate z njim, tako vi kot vaš mož, najraje morda oba skupaj.
Z razvajanjem ste tudi sami spoznali, da ste naredili napako, saj so njegove želje vedno večje in ko jih ne boste mogli več izpolnjevati, se lahko obrne celo proti vam.
Z materialnimi dobrinami otroku ne izkazujemo ljubezni oz. ne dosežemo, da nas bodo s tem imeli bolj radi, kvečjemu ga naučimo le tega, da so v življenju pomembne le materialne reči in da je naša ljubezen vredna le toliko, kolikor so vredna naša darila.
Vendar za vzgojo nikoli ni prepozno, pomembno je le, da se najprej sami pri sebi odločite, da takšnega ravnanja resnično ne boste več trpeli in se odločite svoj pristop spremeniti.
Najprej se morate odkrito pogovoriti s svojim bivšim možem (stare zamere skušajta pustiti zadaj, saj gre tukaj za vajinega sina in ne za vaju) in skupaj sprejeti odločitev o nadaljnjem ravnanju. Potem pa se skupaj pogovorite še s sinom (zakaj to počne, kaj skuša s tem povedati, dokazati, doseči...) in poiščete strokovno pomoč. Nikakor ne bo dovolj le en obisk pri psihologu, ampak se odločite za nekoga in potem z obiski vztrajajte.

Veliko notranje moči in odločnosti vam želim.