Nagrajenci Mestne občine Velenje

20. sep 2006

Plaketo Mestne občine Velenje prejme:

Anica Drev
Anica Drev je na kulturnem področju aktivno delovala že kot dijakinja pedagoške gimnazije v Celju. Leta 1985 se je zaposlila na Podružnični osnovni šoli Vinska Gora, dve leti kasneje je postala njen vodja, kar je bila vse do upokojitve leta 2005.
Vzgojno-izobraževalno delo je opravljala z veliko mero odgovornosti, samostojnosti in doslednosti. Skrbno je načrtovala svoje delo in ga večkrat popestrila z izdelki in s pripomočki, ki jih je pripravila sama. Upoštevala je specifičnost posameznih učencev in njihovo drugačnost. Mlade je razumela in jim je bila vedno pripravljena pomagati.
Vodila je veliko projektnih nalog: Vinska Gora sreče svet, S turistom po Vinski Gori, Vinogradništvo Vinske Gore, Voda, Kos domačega kruha in Vinskogorska kisla juha, bila pa je tudi avtorica in urednica brošure 170 let šolstva v Vinski Gori.
Z učenci je za izdelavo raziskovalne naloge v akciji Turizmu pomaga lastna glava dosegla zlato priznanje na državnem nivoju.
Kot urednica ali članica uredniških odborov je sodelovala tudi pri drugih knjigah: Vinska Gora skozi čas (1973), Vinska Gora (1987), 70 let PGD Vinska Gora (1998), Veselo na Janškovo selo (1999), Voduškov rod (1999), Vinska Gora na prelomu tisočletja (2003) in Abraham, sprejmi me v svojo družbo (2004).
Pripravila in mnogokrat tudi vodila je številne proslave in prireditve v Vinski Gori.
Anica Drev je s svojim delom veliko prispevala k razvoju Vinske Gore, na področju kulturne, knjižne in turistične dejavnosti pa je s svojimi prispevki obogatila kraj in povečala njegovo prepoznavnost, zato si plaketo nedvomno zasluži.

-----

Plaketo Mestne občine Velenje prejme:

Kvartet Svit
Kvartet Svit iz Bevč praznuje v letu 2006 15-letnico delovanja. Ves ta čas skrbi za ohranjanje slovenske ljudske pesmi. Velikokrat so člani kvarteta Svit že poskrbeli za priredbo, zapis in izvedbo pesmi, ki se je do takrat ohranjala le še z ustnim izročilom. Njihov repertoar je zelo širok in zajema več kot 150 pesmi. Mnoge pesmi obogatijo tudi s spremljavo citrarke.
Odkar delujejo, so izdali šest nosilcev zvoka (kaset in zgoščenk), pripravljajo pa že sedmo, ki bo izšla še to jesen. Po Sloveniji in v tujini so imeli že več kot 500 nastopov, kar nekajkrat pa so bili tudi že gostje radijskih in televizijskih oddaj. Na njihovo pobudo je bila v Bevčah že dvakrat organizirana radijska oddaja Radia Slovenija z naslovom Koncerti iz naših krajev.
Pred petimi leti so za uspešno delo in promocijo kraja prejeli priznanje Sveta Krajevne skupnosti Bevče.
S svojim delom Kvartet Svit ohranja slovenske ljudske pesmi in z nastopi promovira Krajevno skupnost Bevče in Mestno občino Velenje, zato prejmejo Plaketo Mestne občine Velenje.


Neva in Milan Trampuš

Šaleška folklorna skupina Koleda je bila ustanovljena leta 1971. Milan in Neva Trampuš sta njena ustanovna in še vedno tudi aktivna člana. Že na samem začetku sta prevzela strokovno vodenje folklorne skupine, saj sta svoje znanje folklore kot študenta pridobivala pri Akademski folklorni skupini France Marolt v Ljubljani. Neva Trampuš je prevzela ustvarjanje plesnega programa, Milan Trampuš pa zapisovanje in izvajanje glasbenih priredb.
8. februarja 1972 je imela Koleda prvi nastop, na gostovanju v Franciji leta 1976 pa se je skupina prvič mednarodno uveljavila. Koledo sta Neva in Milan Trampuš povezala s številnimi folklornimi skupinami po Sloveniji, Jugoslaviji in v zamejstvu ter v sodelovanju z njimi pripravila odmevna srečanja. Leta 1982 sta za svoje delo prejela Napotnikovo priznanje. Koledo sta popeljala tudi v ZDA, v Cleveland, na gostovanje k izseljencem.
Skupina je leta 1982 v Franciji posnela avdiokaseto s slovenskim in z jugoslovanskim programom, leta 1990 pa so zaradi uspešne koreografske in glasbene predstavitve v francoskem mestu Dijon prejeli bronasto medaljo v kategoriji izvirnih skupin.
Leta 1992 sta Neva in Milan Trampuš ob praznovanju 20. obletnice obstoja Šaleškega folklornega društva Koleda prejela Maroltovo plaketo, ki izkazuje pomembno delovanje na področju folklore v slovenskem merilu. Istega leta je skupina posnela tudi svojo prvo zgoščenko.
Milan in Neva Trampuš sta uveljavljena strokovnjaka na področju folklore v Sloveniji. Prav tako sta vabljena predavatelja na folklornih seminarjih ter avtorja plesnih in glasbenih postavitev velikega števila skupin. Neva Trampuš kot republiška selektorka s področja folklore sodeluje pri izboru in ocenjevanju folklornih skupin na območnih, medobmočnih in na državnem srečanju.
S svojim delom sta Neva in Milan Trampuš veliko pripomogla, da je Šaleško folklorno društvo Koleda postalo eno redkih zelo uspešnih folklornih društev po Sloveniji, kar je velik prispevek k ugledni predstavitvi Mestne občine Velenje v slovenskem in evropskem prostoru, zato gre plaketa Mestne občine Velenje v prave roke.

-----

Grb Mestne občine Velenje prejme:

Karel Stropnik
Karel Stropnik, ki funkcijo predsednika Krajevne skupnosti Konovo opravlja že od leta 1992, je med sokrajani prepoznaven po svoji prizadevnosti za dobrobit vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Aktiven in dejaven je na številnih področjih, pomaga krajanom v stiski, je prava gonilna sila razvoja Konovega in pobudnik neštetih akcij, ki so se izvajale skozi desetletja. Med drugim je bil predsednik iniciativnega odbora za formiranje nove Krajevne skupnosti Konovo v letu 1973, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo toplovoda Konovo-Selo, predsednik odbora za izgradnjo vrtca in Doma krajanov, predsednik odbora za izgradnjo kabelsko-razdelilnega sistema na celotnem področju KS Konovo. V času predsedovanja Svetu KS Konovo je bil glavni organizator in pobudnik pri asfaltiranju cest, izgradnji kanalizacijskega sistema, plinifikacije ter vodovoda Šenbric. Posameznike povezuje pri delu in zabavi, hkrati pa povezuje tudi delovanje številnih zelo aktivnih društev v krajevni skupnosti.
Pomembna je tudi njegova funkcija povezovanja krajanov in koordinacija njihovega delovanja ter sodelovanja z Mestno občino Velenje, saj si prizadeva za uresničitev načrta razvojnih programov Mestne občine Velenje za področje KS Konovo. Med leti 1982-88 je opravljal funkcijo člana Izvršnega sveta Občine Velenje, med leti 1986-90 pa funkcijo člana Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Med 1982-94 je na Premogovniku Velenje opravljal delo upravitelja varnostnih in obrambnih načrtov. Štiri leta je bil predsednik odbora uporabnikov pri samoupravni komunalni interesni skupnosti, opravljal pa je tudi funkcijo člana občinskega gradbenega odbora za izgradnjo telefonije SV predela občine. Šestnajst let je bil pripadnik Teritorialne obrambe Velenje, med tem časom pet let v OŠ TO Velenje kot pomočnik komandanta za zaledje. Karel Stropnik je od leta 1994 član Sveta Mestne občine Velenje, na sejah katerega se velikokrat sliši njegov odločen, preudaren in vztrajen glas. Od leta 1998-2002 je opravljal tudi funkcijo predsednika odbora za gospodarske javne službe MOV.
Zaradi njegove prizadevnosti, truda in predanega dela podeljujemo Karlu Stropniku Grb Mestne občine Velenje.

-----

Grb Mestne občine Velenje prejme:

Gasilska zveza Velenje
Gasilstvo v Šaleški dolini ima dolgo in bogato tradicijo. Društva so se med seboj povezovala in sodelovala v obliki zvez, katerih naloga je bila vzgoja gasilskih kadrov, društveno življenje ter krepitev slovenstva. Gasilska zveza Velenje danes pokriva območje Mestne občine Velenje, občine Šoštanj ter občine Šmartno ob Paki. Združuje 14 prostovoljnih gasilskih društev v treh občinah ter poklicno gasilsko enoto Gorenje. V zvezo je včlanjenih približno 3000 članov, od tega je 800 operativnih gasilcev. Gasilska zveza predstavlja povezavo med društvi in krovno organizacijo ter lokalno skupnostjo.
Gasilstvo temelji na strokovnosti, tehnično ustrezni usposobljenosti in medsebojni povezanosti profesionalizma in prostovoljstva, ki ga razvijajo od najmlajših vrst naprej.
Največ dela imajo člani Gasilske zveze Velenje z gašenjem in reševanjem ter izobraževanjem in usposabljanjem. V povprečju gasilci Gasilske zveze Velenje ogroženim občanom, živalim in premoženju pomagajo dvestokrat v letu. Naloga gasilcev Gasilske zveze Velenje je tudi, da oskrbujejo občane s pitno vodo ob sušah in na območjih, kjer vodovod ni zgrajen.
V gasilski organizaciji dajejo velik pomen tudi delu z mladimi, ki se skozi prostovoljno delo pri gasilskem društvu povezujejo, spoznavajo, družijo in se učijo pomagati ljudem v stiski.
Gasilska zveza Velenje že ves čas svojega obstoja uspešno deluje pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti civilne zaščite ter drugih sil za reševanje, predvsem operativnih prostovoljnih gasilskih društev.
Gasilska zveza je v petdesetih letih svojega delovanja zelo pripomogla k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje, zato prejme Grb Mestne občine Velenje.

-----

Grb Mestne občine Velenje prejme:

Ribiška družina Velenje
Ribiška družina Velenje praznuje v letošnjem letu 60-letnico uspešnega organiziranega delovanja ribištva v Velenju. Z dosedanjim delovanjem, s strokovnim in prostovoljnim delom ter finančnimi prispevki je pomembno vplivala na varstvo voda, vzrejo rib in ribjega naraščaja, čistost obale velenjskih jezer in struge reke Pake s pritoki.
Ribiška družina Velenje vlaga v ribolovne okoliše letno do 2,5 tone rib. S svojim ravnanjem je pozitivno vplivala na spoštljivejši odnos in ravnanje ljudi v okolju.
Že od vsega začetka skrbi za varovanje voda, vodnih virov in obvodnih ekosistemov, obenem pa je njena skrb tudi izobraževanje članov in organizacija različnih oblik izobraževanja v sodelovanju z osnovnimi in s srednjimi šolami ter z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo Velenje. Vsako leto organizirajo več ribiških tekmovanj na društveni, občinski, regijski in republiški ravni, njihova članska ekipa pa tekmuje v državni A-ligi in dosega vidne rezultate.
V letu 1999 so začeli z gradnjo Ribiškega doma ob Škalskem jezeru, kjer so pred leti iz stare čolnarne zgradili ribiško kočo. S pomočjo številnih sponzorjev, donatorjev in približno 4000 urami prostovoljnega dela ribičev jim je v letu 2001 uspelo končati in odpreti Ribiški dom, ki je namenjen za dejavnosti Ribiške družine Velenje, gostinski del pa so dali v najem.
Delo Ribiške družine Velenje je zelo prispevalo k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje, zato si Grb Mestne občine Velenje prav gotovo zasluži.