Velenje.com uporablja piskotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani ter piskotke zunanjih partnerjev, s katerimi belezimo statistiko obiska.
Vec o piskotkih najdes tukaj. S klikom na povezavo soglasas z uporabo piskotkov: Sprejmi
  Velenje.com
 Vzdevek  Geslo   Nov uporabnik | Geslo? 

S prijavo potrjujem, da sem seznanjen(a) s pravili GDPR 
  Velenje.com   Diskusije   Sport   Novice   Obvestila MO   Strokovnjak    Pogrebi   Online 479

Velenje.com : Diskusije : Za dobro jutro : Vprašanje
 

gorenje dejstva 1 (Neznan 16.8.2019 23:08)

iz današnjih financ...

Velenjski proizvajalec bele tehnike je eno večjih slovenskih izvoznih podjetij in posebej pomembno podjetje za šaleško regijo - ne nazadnje pri nas zaposluje 6.667 ljudi. Kljub pomembnosti pa so ga leta pestile težave, ki so bile večinoma posledica slabega menedžiranja: neosredotočenosti, zaverovanosti vase in predvsem neukrepanja ter pometanja težav pod preprogo.

Leto 2009 je bilo za Gorenje eno izmed najtežjih v zgodovini. Ob bok bi mu verjetno lahko postavili le čas po osamosvojitvi Slovenije, ko je velenjski koncern izgubil svoje glavne trge, republike nekdanje Jugoslavije. Takrat so Gorenje rešili nemški kupci, se je pred leti za Finance spominjal tedanji šef Jože Stanič, politični dogodki so jih prehitevali, je priznal. Dve desetletji pozneje so si bili za težave večinoma krivi sami.

Stanič nikoli ni bil prav zgovoren, ko smo ga spraševali o tem, ali je z rezultati, ki jih je dosegal njegov naslednik Franjo Bobinac, zadovoljen, je pa povedal, da je "Bobinac najbolj hotel biti direktor". Verjetno ni bil zgovoren tudi zato, ker ga je - vsaj na papirju - pomagal izbrati nadzornikom, ki jih je vodil Marko Voljč. Ta je bil, spet v vlogi predsednika nadzornega sveta, eden največjih Bobinčevih zaveznikov do trenutka, ko so upravljanje podjetja prevzeli Kitajci. Ti bodo s čiščenjem družbe in njenih bilanc imeli še precej dela.

Ne glede na politično opcijo, ki je vodila državo, ne glede na nadzornike, ki so predstavljali lastnike - upravljavsko večino so pri tem vedno imeli predstavniki države -, so Bobinčeve uprave Gorenja vedno imele podporo. Tako je bilo tudi v tistem kritičnem letu 2009, ko so morali v Velenju nenehno gasiti. Spodbude k ukrepanju, nastavljanje ogledala v zvezi z napakami v menedžiranju so jemali kot neposredne napade in delanje škode.

Namesto poslu se je uprava Franja Bobinca tri leta pred krizo največ posvečala kupovanju družbe same. Skupaj z menedžerji, nekaterimi nadzorniki in sindikalisti je Bobinac, največji komanditist družbe, ustanovil Ingor, ki je imel 5,6 odstotka Gorenja. To pa je bila težava - ni bilo več niti formalne ločnice med nadzirancem in nadzorniki -, vsi so bili v enem čolnu. Izbrisali so prostor za nadzor, kritiko. Znotraj Gorenja so bili, se je slišalo, slabi odnosi in nezaupanje, očitki o družinskem vodenju skupine. Bobincu so očitali strahovlado v slogu: kdor ni z nami, naj gre. Hkrati se je odlašalo z zniževanjem stroškov dela v administraciji, kjer bi morali že pred krizo po grobi oceni odpustiti vsaj 300 delavcev, smo pisali takrat.

Tu je bil še drag, megalomanski nakup nizozemske družbe Atag, pa osredotočanje na dizajn in zanemarjaje kakovosti izdelkov, pa očitki o odtekanju denarja v Rusijo prek sponzorskih pogodb in, ne nazadnje, eskalacija spora z nekdaj lastnikom Ataga, nato kratkotrajnim članom uprave, na koncu pa najbolj "tečnim" delničarjem Gorenja Philipom Sluiterjem. Očitki so ostali brez epiloga, le z nadzorniškim pojasnilom, da ti ne držijo, ter osebnimi diskreditacijami.



janoš    (18.8.2019 11:37)
Prej si jim lezel v rit,zdaj jih pa šinfašin lezeš v rit poševnookim.



Neprijavljen uporabnik - ne moreš dodajati odgovorov
Prijavi se (ali pa se registriraj)

-+- Velenje.com -- Original since 2000 -+-
Pravila uporabe  |  GDPR na Velenje.com  |  Oglasevanje na Velenje.com  |  O nas  |  [email protected]